Skoči na vsebino

POSTOPEK ZA DOSTOP DO IJZ

Postopek za pridobitev informacije javnega značaja

Prosilec, ki želi informacijo javnega značaja, mora ravnati po postopku, predvidenem v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Zahtevo za dostop do informacije lahko izrazi ustno ali predloži pisno, vendar mu navedeni zakon odreka pravno varstvo, če zahtevo izrazi ustno.

 

Pri ustni zahtevi organ odloči, ali bo zahtevi ugodil ali ne. Če odloči, da jo bo ugodno rešil, prosilcu takoj omogoči, da se seznani z vsebino zahtevane informacije, tako da mu jo da na vpogled ali pa mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Če prosilec zahteva informacijo na vpogled, mu mora organ omogočiti vpogled tako, da ima dovolj časa, da se seznani z njeno vsebino.

 

Postopek z ustno zahtevo je preprost, saj je namenjen ustaljenemu dajanju vsakodnevnih informacij. Zato na primer ne ureja okoliščine, ko se prosilcu ustna zahteva zavrne, niti ne določa roka, v katerem mora organ odločiti o ustni zahtevi. Smiselno se zdi, da ob zavrnjeni ustni zahtevi prosilec vloži pisno zahtevo za dostop do informacije, pri roku za odločanje pa iz narave postopka izhaja, da mora organ odločiti nemudoma. Kljub temu pa bi bilo morda treba obe možnosti rešiti v zakonu in se tako izogniti različnim razlagam zakonskih določb ter s tem neenakemu obravnavanju državljanov.

 

Pri pisni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja prosilec navede:

  • organ, na katerega naslavlja zahtevo, osebno ime ali firmo prosilca,
  • morebitnega zastopnika ali pooblaščenca,
  • svoj naslov ali naslov zastopnika oziroma pooblaščenca.

 

Prosilec mora v zahtevi opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti, in določiti, kako želi biti z njo seznanjen (npr. elektronski zapis, vpogled, fotokopija, prepis). Zahteve mu ni treba utemeljevati. To pomeni, da ni treba izkazati pravnega ali drugega interesa niti mu ni treba navesti namena uporabe informacije, ki jo želi pridobiti. Predlog zakona je v prvi obravnavi predvideval zahtevo po izkazovanju pravnega interesa za dostop do informacije javnega značaja, vendar je bil pozneje ustrezno spremenjen, zlasti zaradi velikega odziva zainteresirane javnosti.

 

Če prosilec vloži nepopolno zahtevo, ga mora organ pozvati, naj jo v predvidenem roku dopolni. Če tega ne stori, jo organ zavrže. Pri dopolnitvi zahteve mu zakon zagotavlja ustrezno strokovno pomoč.

 

Ker prosilec sam presodi, kateri organ ima informacijo, ki jo želi pridobiti, se lahko zgodi, da se zmoti in vloži zahtevo pri organu, ki te informacije nima in mu je zato ne more dati. Zakon to ureja s tem, da organ, ki zahtevo prejme, vendar zanjo ni pristojen, zavezuje, da jo odstopi tistemu organu, ki ima zahtevano informacijo. O odstopu zahteve mora obvestiti prosilca.

 

Postopek z zahtevo vodi uradna oseba, ki jo določi organ, saj Zakon o dostopu do informacij javnega značaja zavezuje vse zavezance po tem zakonu, da imenujejo eno ali več uradnih oseb, ki bodo pristojne za dajanje informacij javnega značaja. Prav tako pa omogoča, da več organov skupaj določi eno ali več uradnih oseb, ki bodo imele to pristojnost za vse organe skupaj. Poudariti je treba, da uradna oseba postopek samo vodi in ne odloča o zahtevi. Zakon predpisuje, da odloča organ, kar konkretneje pomeni, da odloča predstojnik organa. Mogoče je, da predstojnik organa s pooblastilom prenese pristojnost odločanja o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja na uradno osebo iz 9. člena. Le v takem primeru lahko ta pooblaščena oseba postopek vodi in na koncu o zadevi tudi odloči.

 

Če organ zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ugodi, o tem ne izda posebne upravne odločbe, ampak naredi uradni zaznamek. Če pa jo deloma ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo, katere sestavni del sta tudi obrazložitev izreka in pravni pouk. Tako se prosilcu omogoči, da proti odločitvi organa vloži pravno sredstvo. Zakon vzpostavlja domnevo, da se zahteva šteje za zavrnjeno, če organ prosilcu ne omogoči dostopa v predvidenem roku (20, izjemoma 30 dni) ali če mu ne izda ali ne vroči odločbe o zavrnitvi zahteve.

 

Če organ prosilcu ugodi, mu mora nemudoma omogočiti dostop do zahtevane informacije. Če je varovana po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah, je dostop do nje mogoč le tako, da se da prosilcu na vpogled.

 

Kadar prosilec pri vpogledu ugotovi, da ni dobil zahtevane informacije, lahko od organa zahteva, da mu omogoči seznanitev z informacijo, ki jo je navedel v zahtevi. Organ mora o tem odločiti nemudoma, najpozneje pa v treh dneh.

 

Proti odločbi, s katero je organ zahtevo zavrnil, in proti sklepu, s katerim je organ zahtevo zavrgel, ima prosilec po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja pravico do pritožbe. O pritožbi odloča poseben organ, to je pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja.

 

Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja

Pooblaščenec je samostojen državni organ, imenuje pa ga Državni zbor Republike Slovenije na predlog predsednika Republike Slovenije. Imenovan je za pet let izmed državljanov Republike Slovenije. Pooblaščenec pri odločanju o pritožbi proti odločbi o zavrnitvi in sklepu o zavrženju odloča po Zakonu o splošnem upravnem postopku. Proti odločbi pooblaščenca je mogoče sprožiti upravni spor. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja podrobneje ureja tudi status, razrešitev in strokovno službo pooblaščenca.

 

Pooblaščenec deluje kot drugostopenjski organ, torej kot pritožbeni organ. To pomeni, da mora prosilec v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja izrecno na podlagi tega zakona informacijo najprej zahtevati od zavezanca (organa). Če zavezanec izda zavrnilno odločbo (če prosilec zahteva informacijo v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, jo mora zavezanec dati ali pa izdati zavrnilno odločbo), se lahko prosilec pritoži pooblaščencu. Šele potem lahko pooblaščenec ukrepa. Pri svojem delu nato vedno tehta pravice obeh strank v postopku, prosilca in zavezanca. Ne more in ne sme se takoj postaviti na stran šibkejšega, tj. prosilca, temveč mora razloge za zavrnitev zahteve zelo natančno proučiti. Zaradi tega je še zlasti pomembno, da zavezanci na prvi stopnji dobro obrazložijo svojo zavrnitev.

 

 

Test javnega interesa
 
Organ pa je tudi ob obstoju zgoraj navedenih izjem dolžan ugoditi zahtevi za dostop do informacije, če je javni interes glede razkritja zahtevane informacije močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do te informacije. Ali je v konkretnem primeru dejansko podana prevlada javnega interesa nad omejitvami, se ugotovi z izvedbo testa javnega interesa v skladu z 21. členom ZDIJZ, razen v primerih ko gre za tajne podatke najvišje stopnje, tajne podatke tuje države ali mednarodne organizacije, davčne podatke posredovane s strani tuje države ter za podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti statističnih podatkov o poročevalskih enotah ali kršitev zaupnosti davčnega postopka oz. davčne tajnosti – v slednjih primerih testa javnega interesa ni dopustno izvajati (ti podatki torej niso dostopni).