Namen:

Ekonomsko-socialni svet (v nadaljnjem besedilu: ESS) je tripartitni organ socialnih partnerjev in Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: partnerji), ustanovljen z namenom obravnavanja vprašanj in ukrepov, ki se nanašajo na ekonomsko in socialno politiko, in drugih vprašanj, ki zadevajo posebna področja dogovarjanja partnerjev.

Ekonomsko-socialni svet spremlja stanje na ekonomskih in socialnih področjih, ga obravnava in oblikuje stališča in predloge v zvezi s temi področji in področji, ki imajo širok pomen za vse tri partnerje.

Področja delovanja:

Temeljna področja delovanja ESS so predvsem:

• socialni sporazum,
• socialne pravice in pravice iz obveznega zavarovanja, kot so pokojnine, invalidnine, socialne pomoči, nadomestila in drugo,
• problematika zaposlovanja in delovnih razmerij,
• sistem kolektivnega dogovarjanja,
• cene in davki,
• ekonomski sistem in ekonomska politika,
• pravna varnost,
• sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela in Svetom Evrope ter sorodnimi institucijami v Evropski uniji in v državah članicah Evropske unije,
• soupravljanje delavcev,
• sindikalne pravice in svoboščine.

Poleg področij, ki zadevajo tripartitno sporazumevanje, lahko ESS obravnava tudi druge zadeve, ki niso predmet tripartitnega sporazumevanja, se pa nanašajo na področje ekonomsko-socialnih zadev.

ESS v okviru svojega delovanja:

• sodeluje pri pripravi zakonodaje ter daje mnenja in priporočila v zvezi z njo,
• daje pobude za sprejem novih ali spremembo veljavnih zakonov,
• oblikuje stališča in mnenja k delovnim gradivom, osnutkom in predlogom uredb, odredb in zakonov,
• oblikuje stališča in mnenja k proračunskemu memorandumu in državnemu proračunu.

Svoje predloge, priporočila in mnenja ESS posreduje Državnemu zboru, Državnemu svetu, strokovni in širši javnosti.

Odločitve ESS zavezujejo organe in delovna telesa vseh treh partnerjev.

Sestava in organiziranost

Tripartitna sestava ESS odraža enakopravno zastopanost treh partnerjev, in sicer predstavnikov delojemalcev, delodajalcev in vlade. Vsak od partnerjev imenuje svoje predstavnike v ESS. Vsak partner ima največ 8 članov. Vsak član ima lahko namestnika. Pravice in pooblastila namestnikov ESS so enake pravicam njihovih članov.

Predstavnike delojemalcev imenujejo reprezentativne zveze in konfederacije sindikatov za območje države, in sicer vsaka reprezentativna zveza ali konfederacija najmanj enega člana, predstavnike delodajalcev pa združenja delodajalcev in zbornice, ki delujejo na območju države.

Sestava predstavnikov vsakega od partnerjev mora zagotavljati zastopanje interesov vsakega partnerja, ki je udeležen v tripartitnem socialnem dogovarjanju.

Nadomestne člane imenuje vsak partner in o njihovem imenovanju obvesti druga dva partnerja.

Predsednik in namestnik predsednika

Predsednika in namestnika predsednika ESS imenuje ESS izmed svojih članov ali namestnikov, tako da ima vsak od partnerjev enoletni predsedniški in namestniški mandat. Znotraj posameznega partnerja se člani lahko dogovorijo za delitev enoletnega mandata na posamezne krajše mandate. Predsednik in namestnik predsednika ESS sta v vsakem mandatu iz iste partnerske skupine.

Sekretar

Sekretarja ESS imenuje ESS na predlog katerega koli partnerja. Sekretar ESS ni član ESS in ima status uradnika. Sekretar ESS organizira delo ESS, skrbi za zbiranje in pripravo gradiv, sklice sej, vodenje zapisnikov, uresničevanje sklepov in odločitev ESS, vzdrževanje banke podatkov in informiranje. Strokovno službo ESS organizira vlada, ki zagotovi tudi ustrezne pogoje za delo. Pogoje za zasedbo delovnega mesta sekretarja ESS sprejme ESS v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih.

Druga telesa

Z namenom priprave strokovnih podlag za odločanje v ESS lahko ESS ustanovi stalne ali občasne strokovne skupine, ki so praviloma sestavljene iz vrst neodvisnih strokovnjakov.